Diphoofolo tse anyesang Afrika Borwa: Tataiso e tebileng ya tlhaho le maemo a tsona

Leqephe la https://southafrica.co.za/mammals-of-south-africa.html le fana ka kakaretso e pharalletseng ya diphoofolo tse anyesang Afrika Borwa. Molaetsa wa selelekela o totobatsa hore ho shebella diphoofolo lefatsheng la nnete ho matla ho feta filimi, mme “ha o kopana le Leopard o ka ikutlwa jwaloka phofu.” Sena se bontsha kamoo tlhaho e phelang e amang kutloisiso ya motho kateng.

Tataiso ena e hlalosa hore ho ithuta ka mammals ho thusa ho utlwisisa boitshwaro ba tsona, mme e reretswe hore e be mohlodi o bonolo ho Maafrika Borwa ka dipuo tsa semmuso tse 11. Ho tloha ho Aardvark, Aardwolf, African Wild Cat le Baboon, ho ya ho Cheetah, Civet le Caracal, lenane le bophara haholo mme le hlophisitswe hantle.

Dintlha tsa boima le boholo di bolokilwe ka nepo: African Elephant (loxodonta africana) e ka ba ditone tse 7 mme ya fihla ho 3.3 m mahetleng; African Buffalo e ka fihla ho 1.5 m le ho boima ba 750 kg. Giraffe ke yona phoofolo e telele lefatsheng (banna ho fihla ho 5 m), athe Lion e ka feta 200 kg.

Leqephe le boetse le fana ka dintlha tsa tikoloho le kabo: Pangolin e fumaneha haholoholo ka leboea la KwaZulu-Natal, Mpumalanga, Limpopo le dikarolo tsa North West. Zebra e hlaloswa ka mefuta e mmedi e busang dithota: Plains/Burchell’s Zebra le Mountain Zebra. White Rhino yona e boletswe e le phoofolo ya boraro e kgolo lefatsheng ya naha.

Ka kakaretso, ona ke mohlodi wa boitsebiso o hlophisitsweng hantle, o kopanyang mabitso a kang Black Rhino (Diceros bicornis), Springbok, Tsessebe, Wild Dog le White-Tailed Mongoose. O thusa bahahlaudi, baithuti le barati ba tlhaho ho ba le setshwantsho se felletseng sa leruo la diphoofolo tse anyesang la Afrika Borwa.

BALA: Lebollo la Basotho: Tsela ya ho kena bophelong ba batho ba baholo